I Sau ni Baqe Levu: 0.25%
menu

Ena gauna oqo, na i vakarau ni bula digitale e sa vakayavalati Viti taucoko, ka sa dua na i wase bibi kina na veivoli ni kina i lavotaki digitale. Ena kena sa sivia na vitufulu ka lima na pasede (75%) na i wiliwili ni lewenivanua era vakayagataka na talevoni vuku ka sa walufulu na pasede (80%) era sa tu na nodra akaude ni baqe, era sa dau gole vakalevu na lewenivanua ki na kina i lavotaki ena talevoni ka rawarawa ka vakatotolo na kena i vakarau. Ena i vola oqo, eda na vakatataro tudei ena i tuvaki ni makete ni dinau digitale ena Viti, na veivoli levu e tu, na i vakatagedegede ni tubu, na veika ni dinau, kei na veivakasala yaga vei kemuni na lewenivanua.

Na i Raici Levu ni Makete ni Dinau Digitale ena Viti

Ena loma ni yabaki 2025, na i wase ni tekitekenolaji vakailavo (fintech) ena Viti e sa vakatoroicaketaki sara ka sa veisisivi kina na baqe makawa kei na veivoli vou e sega ni baqe. E sa levu sara na dinau digitale, ka sa tiko e vasagavulu na pasede (40%) ni dinau ni tamata yadua e sa tekivu mai na talevoni se kina digitale, ka sa tubu mai na ruasagavulu ka lima na pasede (25%) ena 2022. Na i lavo ni dinau ni tamata yadua e sega ni vakadeitaki e sa yaco ki na FJD 200 milioni ena veiyabaki, ka sa tubu tiko ena 15% ena veiyabaki talega mai na 2022.

Na i Tuvatuva ni Veitarataravi

Ena Baqe ni Maroroi ni Viti (RBF) na kaukauwa me vakatawa ka vakatulewataka na veivoli ni lavotaki digitale. E tiko na i Vunau ni Veivoli Lalai ni i Lavotaki (MFIs) 2010 ka sa solia na kaukauwa ki na RBF me dau vakadidike ka veivakasala na veivoli lalai ni lavotaki (MFIs). Na i Vunau ni Baqe 1995 kei na i Tukutuku ni i Vakarau ni Veitarataravi ni Baqe e gadrevi kina vei ira na baqe era sa vakadonui me ra maroroya na nodra i wase ni dinau lalai. Ena yabaki 2024, na veisau ki na i Vunau ni RBF e sa kauta mai na i vakasala ni maroroi ni lewenivanua vei ira na daulavotaki digitale, ka oka kina na kena gadrevi me matata na i vakatagedegede ni tubu (APR) kei na kena vakayacori na vakatataro malumu ni dinau.

Na Veivoli Levu ni Kina i Lavotaki Digitale ena Viti

Ena gauna oqo, e levu na kina i lavotaki kei na veivoli digitale era cakacaka tiko ena Viti. E okati kina na veibaqa levu kei na veivoli vou ni tekitekenolaji vakailavo. Oqo eso na veivoli levu kei na nodra i lavotaki:

  • ANZ Mobile Banking: Ena vakadonuya na baqe oqo na dinau e sega ni vakadeitaki mai na FJD 1,000 ki na FJD 15,000, kei na i vakatagedegede ni tubu ni veiyabaki e rauta ni 16.5%. E tiko talega na dinau e vakadeitaki, mai na FJD 1,000 ki na FJD 47,000, kei na i vakatagedegede ni tubu e 10.5%. E sega ni tiko na i sau ni kena sauma vakatotolo na dinau, ia e tiko na i sau ni kena tauyavutaki na dinau e FJD 50 kei na i sau ni veivoli ena veivula e FJD 5. E rawarawa na kena tauyavutaki na akaude digitale ena kena veisemati kei na FNPF/TIN, ka rawa ni vakadonui ena loma ni 24 na aua.
  • BSP Fiji Mobile Banking: E solia na BSP na dinau e sega ni vakadeitaki me yacova na FJD 35,000. E sega ni tukuni matata na nodra i vakatagedegede ni tubu, ia e rawa ni vakatauvatani ki na 18-24%. E sega ni gadrevi na vakadeitaki ni dinau, ia e oka na i sau ni inisiua ni bula ena kena i sausaumi. E gadrevi na kena vakadeitaki na i mata ena baqe ni bera ni vakayacori na akaude digitale.
  • HFC Bank Fiji Digital Banking: E solia na HFC na dinau ni vale kei na dinau ni tamata yadua, kei na i vakatagedegede ni tubu e rauta ni 12-20%. E sega ni tiko na i sau ni kina, ia e tiko na i sau ni kena cakacakataki na dinau e 1% ni i lavo e dinau. E rawarawa na kena tauyavutaki na akaude digitale.
  • Kontiki Finance: E rawa ni dinau mai na FJD 500 ki na FJD 50,000, kei na i vakatagedegede ni tubu e rauta ni 18-36%, ni dodoka na i sau ni kena tauyavutaki na dinau e yacova na 5%. E rawarawa na kena sauma vakatotolo na dinau. E gadrevi na i tukutuku ni akaude ni baqe kei na payslip, ka rawa ni vakadonui ena loma ni 48 na aua.
  • Handy Finance: E solia na dinau e sega ni vakadeitaki mai na FJD 1,000 ki na FJD 20,000, kei na i vakatagedegede ni tubu e rauta ni 20-30%. E tiko na i sau ni kena cakacakataki na dinau e 2% kei na i sau ni veivoli ena veivula e FJD 3. E rawarawa na kena vakaivolataki na i tukutuku ka rawa ni vakadonui ena loma ni 12 na aua.
  • Merchant Finance: E solia na dinau e sega ni vakadeitaki mai na FJD 1,000 ki na FJD 30,000, kei na i vakatagedegede ni tubu e rauta ni 18-28%. E sega ni gadrevi na vakadeitaki ni dinau, ia e tiko na i sau ni kena tauyavutaki na dinau e 1.5%.
  • IOKEN: E solia na dinau leleka me yacova na FJD 5,000, kei na i vakatagedegede ni tubu e rawa ni yacova na 36%. E tubu na i tubu ena veisiga, ka tiko na i sau ni kena lewai vakaca na dinau e FJD 25.
  • Sole: E solia na dinau lailai mai na FJD 100 ki na FJD 2,000. E sega ni tiko na i tubu ena gauna ni vakadidike, ia e tiko na i sau ni veivoli e FJD 1 ena dinau yadua.
  • Housing Authority: E solia na dinau ni volivoli vale kei na tara vale. E sega ni tukuni matata na i vakatagedegede ni tubu. E gadrevi na kena vakadeitaki na dinau ena i vola ni qele.
  • FDB (Consumer Segment): E sega ni vakabibitaka na dinau ni tamata yadua, ia e solia na dinau me yacova na FJD 50,000 vei ira na bisinisi lalai ka veiyasana (SMEs).

i Vakatauvatani ni i Lavotaki kei na i Vakatagedegede ni Tupu

Ni da raica na veivoli oqo, eda raica ni levu sara na duidui ena i vakatagedegede ni tubu kei na i lavo e rawa ni dinau. Na baqe era dau solia na i vakatagedegede ni tubu e lailai mai vei ira na veivoli digitale e sega ni baqe. Me kena i vakaraitaki, na ANZ e 10.5%-16.5% na nodra i vakatagedegede ni tubu, ni vakatauvatani kei na Kontiki Finance se IOKEN ka rawa ni yacova na 36%. Na i lavo ni dinau e duidui talega, mai na FJD 100 ena Sole ki na FJD 50,000 ena Kontiki Finance. Na i vakarau ni kena soli na i lavo e dau vakayacori ena kena vakadonui ki na akaude ni baqe, ia e so me vaka na Sole, era vakayagataka na volau ni lavo ena talevoni.

Na i Tuvatuva ni Veitarataravi kei na Maroroi ni Lewenivanua

Na Baqe ni Maroroi ni Viti (RBF) e vakayacora tiko na veitarataravi me maroroya na dina ni veivoli vakailavo kei na kena maroroi na lewenivanua. Ena i Vunau ni Veivoli Lalai ni i Lavotaki 2010, e soli kina na kaukauwa ki na RBF me vakadidike ka veivakasala na veivoli lalai ni lavotaki (MFIs). Ena yabaki 2024, na RBF e sa veisautaka na kena i Vunau me okati kina na veivoli digitale, ka gadrevi kina na kena tukuni matata na i vakatagedegede ni tubu (APR) kei na kena vakayacori na vakatataro malumu ni dinau. Ia, e se tiko ga eso na vanua e lala ena i tuvatuva ni veitarataravi, vakauasivi vei ira na veivoli digitale ena kina ka sega ni gadrevi na nodra lesoni vaka-MFI.

Veivakarerei vua na Lewenivanua

Era tiko eso na veivakarerei bibi vei ira na lewenivanua era vakayagataka na veivoli ni dinau digitale:

  • i Vakatagedegede ni Tupu Cecere ka Se Matata: Eso na veivoli e sega ni baqe era dau solia na i vakatagedegede ni tubu e sivia na 30%, ka rawa ni kauti ira na lewenivanua ki na veidinau e sega ni otioti. E sega ni matata na i vakatagedegede ni tubu ena so na kina, ka saqata na i vunau vou ni RBF.
  • Kena Rawa ni Vakaleqai na i Tukutuku Vuni: Eso na kina e sega soti ni kaukauwa na nodra i vakarau ni Kila na Nona Lewenivanua (KYC), ka rawa ni vakaleqai na i tukutuku vuni ni lewenivanua. Na i vakarau vou ni dinau e vu mai na i tukutuku ni i tikotiko vakavavakoso e rawa talega ni vakaleqai na veika vuni.
  • Na i Valavala ni Dinau Levu: Na kena dau vakacurumi na i tukutuku ni dinau ena talevoni kei na kena rawarawa ni dinau e rawa ni kauti ira na lewenivanua ki na kena dinau levu sara era sega ni rawa ni sauma.

i Vakaro Vakatekitekenolaji kei na Kena Veisemati kei na i Lavotaki ena Talevoni

Na kena vakayagataki na tekitekenolaji ena i wase ni dinau digitale e sa kaukauwa sara ena Viti. Ena kena sa levu sara na i vakayagataki ni talevoni vuku, sa rawarawa na nodra kerea na lewenivanua na dinau mai na nodra talevoni. Eso na baqe, me vaka na ANZ kei na HFC, era sa vakayagataka na i vakarau ni Kila na Nona Lewenivanua (e-KYC) digitale, ka oka kina na kena veisemati kei na FNPF/TIN me rawa ni rawa ni vakadonui na dinau ena loma ni 24 na aua. Eso tale na veivoli, me vaka na Handy Finance, era vakayagataka na i vakarau ni vakatataro ni dinau vakataki koya. Na Sole, e dua na kina vou, e sa vakayagataka tiko na i lavotaki ena talevoni kei na i vakarau ni dinau e vu mai na i tukutuku ni i tikotiko vakavavakoso. Oqo e vakaraitaka na tubu ni tekitekenolaji ena i wase vakailavo ena Viti.

Veika e Raici tiko ena Makete kei na Nona Bula ena Gauna Levu

Na makete ni dinau digitale ena Viti e sa tubu vakatotolo ka sa veisisivi kina na veibaqa makawa kei na veivoli vou ni tekitekenolaji vakailavo. Ena gauna mai muri, eda na rawa ni raica e levu tale na veisau ena i vakarau ni cakacaka, me vaka na kena vakatoroicaketaki ni tekitekenolaji kei na kena vakayacori na i vunau vou ni veitarataravi. Ena rawa ni levu tale na kena vakayagataki na i lavotaki ena talevoni kei na kena vakayagataki na i vakarau ni dinau e vu mai na veika vovou. Ena bibi kina na kena tudei na veitarataravi me maroroya na dina ni makete kei na kena maroroi na lewenivanua mai na veivakarerei e rawa ni yaco.

i Vakasala Yaga vei Ira na Lewenivanua

Me maroroi kemuni mai na veivakarerei ni dinau digitale, oqo eso na i vakasala yaga:

  • Vakatauvatana na i Vakatagedegede ni Tupu (APR): Ni bera ni o kerea e dua na dinau, dau vakatauvatana na i vakatagedegede ni tubu mai na veivoli duidui. Vakacaca na i lavo taucoko e dodonu mo sauma lesu.
  • Vakadeitaka na i Vakatagedegede ni Veivakadonui ni Daulavotaki: Dau vakadeitaka ena kina ni Baqe ni Maroroi ni Viti (RBF) se sa vakadonui na daulavotaki o ni via dinau kina. Oqo e taqomaki kemuni mai na veivoli e sega ni vakadonui.
  • Vakayagataka na Kina e Kaukauwa na Nodra i Vakarau ni Kila na Nona Lewenivanua (KYC): Vakayagataka na kina e vakayacora na i vakarau ni KYC tudei, me vaka na ANZ kei na HFC, me maroroi kina na nomuni i tukutuku vuni.
  • Vakaleleka na i Lavotaki: Dinau walega na i lavo o rawa ni sauma lesu ena loma ni ono na vula me levei kina na i tubu e vakauasivi.
  • Vakatawa na i Tukutuku ni Dinau ena Veivula: Dau vakatawa na nomuni i tukutuku ni dinau ena veivula me vakadeitaki kina ni sega ni tiko na dinau e sega ni vakadonui se na cala.

Na dinau digitale e rawa ni dua na veivuke levu, ia e bibi me da qaqarauni ka kila na veika kece e baleta na dinau digitale ni bera ni da kerea. Ni da dau vuli ka dau qaqarauni, eda na rawa ni vakayagataka na veivoli oqo ena kena i vakarau dodonu ka maroroi keda mai na veivakarerei e rawa ni yaco.

1

Housing Authority

4.71
Mai na 3.5% APR FJD 1K-50K 24h Vakadonui
2

ANZ Bank

4.59
Mai na 3.5% APR FJD 1K-50K 24h Vakadonui
3

HFC Bank

4.36
Mai na 3.5% APR FJD 1K-50K 24h Vakadonui
4

FDB

4.22
Mai na 3.5% APR FJD 1K-50K 24h Vakadonui
5

SPBD Microfinance Limited

4.18
Mai na 3.5% APR FJD 1K-50K 24h Vakadonui
6

Kontiki Finance Limited

4.07
Mai na 3.5% APR FJD 1K-50K 24h Vakadonui
7

Merchant Finance and Investment Company Limited

3.95
Mai na 3.5% APR FJD 1K-50K 24h Vakadonui
8

Credit Corporation

3.94
Mai na 3.5% APR FJD 1K-50K 24h Vakadonui
9

Handy Finance

3.94
Mai na 3.5% APR FJD 1K-50K 24h Vakadonui
10

BSP Bank

3.37
Mai na 3.5% APR FJD 1K-50K 24h Vakadonui
11

IOKEN

3.35
Mai na 3.5% APR FJD 1K-50K 24h Vakadonui
12

Sole Ltd

3.31
Mai na 3.5% APR FJD 1K-50K 24h Vakadonui
Dau Vakadinadinataki
James Mitchell

James Mitchell

Dau ni Lavovure Vakavuravura kei na Dau ni Dikeva na Dinau

Sivia na 8 na yabaki na nona kila-ka ena kena dikevi na makete ni dinau kei na veiqaravi vakabake e 193 na vanua. E vukei ira na lewenivanua me ra cakava na digidigi vakavuku vakailavo, ena nona vakadidike kei na veidusimaki vakadau.

Vakadinadinataki ena 3 na siga sa oti
193 na Vanua
Sivia na 12,000 na Vakasama